Za darila velja nenapisano pravilo, da se ne ocenjujejo po ceni ali načinu pridobitve. Ocenjuje in definira se namen izročitve darila. Zavrnitve darila niso pogoste, a se tudi zgodijo iz različnih osebnih razlogov posameznih subjektov, ki imajo družbeno vlogo, ki ni združljiva s sprejemanjem daril. Tu so mišljeni državni uradniki in funkcionarji. Znana je anekdota izmed pravniških krogov, ki pripoveduje o državnem uradniku, ki je s svojimi kolegi praznoval rojstni dan. Ker je dobil v dar steklenici viskija, ki je cenovno presegala vrednost, ki jo sme državni funkcionar sprejeti v dar, so ta viski njegovi prijatelji morali spiti do meje, ko je njegova cena padla pod dovoljeno, da ga je smel njihov prijatelj, funkcionar odnesti domov. Kot je znano, je v vsaki šali pol resnice in tudi tu lahko izločimo biser zgodbe, ki zapoveduje prepoved koruptivnosti javnih uslužbencev z darili v kolikor gre za zadeve javnega interesa. Lahko pa žena tega funkcionarja mirno podari možu darilo, ki presega to vrednost, v kolikor za tem dejanjem ni politične podstati. Obdarovanje je zapisano v človekovi naravi, pomembno je le kako se to izrazi navzven pri izbiri darila. Vsako darilo, ki je bilo skrbno izbrano ima v svoji materialni vsebini tudi del, ki determinira tistega, ki je izbral darilo in mu vdahnil svoj pomen. Darilo, ki je formalizirano pa predstavlja le stvar za obdarovanje in ne more doseči večjega namena kot je le vljudnostno. Ne glede na to kakšno je darilo, pa mora vsebovati simboliko in iskren namen in trud pri izbiri. Vsako darilo je lahko dobro sprejeto, če je skrbno zamišljeno, načrtovano in v skladu s tem tudi izbrano, glede na osebnostne karakteristike človeka, kateremu je namenjeno.
